Bioresonančna metoda BICOM – kaj je to?

V sedemdesetih letih minulega stoletja je nemški zdravnik dr. Morrell na osnovi izkušnje dr. Volla v terapevtske namene uporabil šibka elektromagnetna nihanja iz telesa testiranca kot tudi elektromagnetna nihanja različnih snovi. Povezal se je z inženirjem Raschkejem in razvil napravo, ki jo je poimenoval aparat MORA (po MOrell in RAschke).

Zamisel se je razvijala in se združila s hitrim razvojem računalniške tehnologije. Dobili smo napravo BICOM (Blo-COMmunication). Nova terapija je postala znana kot bioresonanca ali tudi kot terapija z bioinformacijami.

Tržišče je ponudilo številne podobne izdelke, ki so se tehnično med seboj razlikovali, vendar so delovali na enakem osnovnem principu. Toda vsak aparat je dober le toliko, kolikor je dober njegov uporabnik – terapevt s svojo izobrazbo, znanjem in izkušnjami. Tudi pri igranju klavirja ni dovolj, da si kupiš le instrument.

Predstavili vam bomo potek zdravljenja z napravo BICOM.

Že v prvih letih delovanja so jo uporabili za podporo pri odpravljanju alergij. Kreativne ideje, izkušnje terapevtov in hiter tehnični razvoj bioresonančne obravnave alergij so to obliko zdravljenja pripeljali na tako visoko raven, na kakršni je danes. To pomeni, da je tovrstna terapija po izkušnjah tisočih alergikov kar 80-odstotno uspešna.

V nadaljevanju predstavljamo načela bioresonančne metode BICOM za lažje razumevanje delovanja v bioloških sistemih.

Biokemične snovi so kot pismonoše med celicami, elektromagnetna nihanja pa so biološka elektronska pošta (e-mail).

Nova svetovna slika

Od relativnostne teorije Alberta Einsteina dalje vemo, da klasični zakoni fizike in kemije vsaj na nekaterih področjih naše resničnosti niso več uporabni. To velja predvsem za svet »najmanjših delcev«, kot so a torni, njihovi sestavni deli in vzajemno učinkovanje njihovih moči. Na podlagi tega smo morali ponovno spremeniti dotlej znano podobo naravnih dogajanj.

Vedeti moramo, da je snov oziroma materija samo ena vrsta izražanja in oblik energije. Druge so elektromagnetna sevanja, kot sta elektrika in svetloba kot tudi električna, magnetna in elektromagnetna polja, težnostno polje itd. Vsi delci materije (atomi in molekule) medsebojno učinkujejo na druge delce materije, kar se dogaja preko zapletene mreže takšnih polj in sevanj. Skupine delcev materije pošiljajo določen in samo zanje značilen spekter elektromagnetnih sevanj. Ta enkratni spekter frekvenc učinkuje kot fizikalna koda. Zakonitosti celotnega univerzuma pa veljajo seveda tudi za živa bitja in za človeško telo.

Naravoslovci so ugotovili, da lahko žive celice oddajajo in sprejemajo elektromagnetna sevanja. Ti tako imenovani biofotoni imajo zelo šibko jakost sevanja in jih je mogoče meriti samo v laboratoriju, na celičnih kulturah. Na človeku tega trenutno tehnično še ne zmoremo meriti. Šibko sevanje bi namreč prešlo v splošno »šumenje ozadja«. Toda celice telesa so sposobne sprejemati vsako, še tako majhno, njim namenjeno informacijo o nihanju.

Obstajajo mnoga opozorila, da ta nadvse drobna, komaj zaznavna elektromagnetna sevanja (imenovana tudi nihanje ali valovanje) ne nastanejo zgolj naključno, kot »odpadni proizvod« biokemičnih presnov, ampak izpolnjujejo zelo pomembno nalogo. Domnevamo lahko, da združenja celic in tkiv med seboj komunicirajo preko elektromagnetnih nihanj in da velike molekule in naše celice (npr. DNK, naš genski zapis) na osnovi svojih vijačno oblikovanih struktur delujejo kot majhne antene. Takšna komunikacija med celicami se dogaja z neverjetno hitrostjo, mnogo hitreje, kot potekajo stiki preko izmenjave, v kateri kot »kurirske snovi« nastopajo molekule.

v vsaki celici se vsako sekundo odvije več kot 2000 kemičnih reakcij. Pri takšni neverjetni hitrosti samo biokemični (hormonski) nadzor nad molekulami skoraj ni mogoč. Zato si takšno zapleteno komunikacijo lahko predstavljamo samo z obstojem elektromagnetnega kontrolnega in krmilnega sistema.

Resonančni fenomen v medicini

Vse je v nihanju! Univerzum niha, zemlja niha, človek niha, organi nihajo. Pljuča nihajo drugače, kot nihajo jetra. Obolelo tkivo niha drugače kot zdravo.

Telesne celice lahko sprejemajo in pošiljajo elektromagnetna nihanja. Kako naj naša uboga mala celica ve, katero od milijardne količine nihanj v dani nepregledni »zmešnjavi nihanj« je namenjeno njej? Ve ravno tako kot vaš radijski sprejemnik. Če nastavite radio na natančno določeno frekvenco, lahko iz neštetih nihanj postaj izberete natančno tisti oddajnik, ki oddaja glasbo, kakršno želite. Deluje le takrat, ko so nihanja oddajnika in sprejemnika v resonanci, sozvočju.

Resonanca nastane tudi tedaj, ko pevec svojo frekvenco glasu natančno uskladi s frekvenčnim nihanjem vinskega kozarca in s tem doseže, da se steklo zdrobi. Resonanca nastane tudi v primeru, če celica sprejme natančno takšno elektromagnetno nihanje, kot ga potrebuje.

Kako lahko ta pojav uporabimo v medicini?

S pomočjo posebnih elektrod vzamemo sevajoča bolezenska nihanja ¡z obolelega dela telesa. Ta informacijska nihanja vodimo preko elektrodnega vodnika v napravo, ki je sposobna nihanja spremeniti. Glede na cilj terapevta nihanja informacij oslabimo, okrepimo ali invertiramo (obrnemo). Tako elektromagnetni sistem naprave izloči trenutno potrebna nihanja (jih filtrira). Spremenjene informacije o nihanju preko dovodnega elektrodnega vodnika pripeljemo v elektrodo, ki je običajno nameščena na hrbtu. Telo sprejme »dražljaj« in s poslanim terapevtskim nihanjem preide v resonanco. Tako lahko bolezenska »motilna nihanja« oslabimo ali jih odstranimo, zdrava nihanja pa okrepimo in ojačamo.

Sprememba informacij o nihanju v telesu vpliva na biokemične reakcije v presnovi.

Cilj teh ukrepov je telesu posredovati »zdravilna nihanja« in ga s tem podpirati pri izboljšanju in vzpostavljanju normalnih presnovnih poti.

Celoto zdaj imenujemo bioresonančna metoda BICOM, zanjo potrebna naprava pa je bioresonančni aparat BICOM.

Področja delovanja

Že v prvih letih delovanja so jo uporabili za podporo pri zdravljenju alergij. Kreativne ideje, izkušnje terapevtov in hitri tehnični razvoj bioresonančnega zdravljenja alergij so to obliko zdravljenja pripeljali na tako visoko raven, na kakršni je danes.

Kot podporna terapija je primerna za vse vrste zdravstvenih težav, saj odstrani dejavnike, ki ovirajo samozdravilne moči organizma. Najpogosteje pa se uporablja pri sledečih skupinah težav:

• alergije vseh vrst (astma, seneni nahod),
• krepitev imunskega sistema,
• akutna prehladna obolenja (nahod, gripa),
• obremenitve z glivicami, virusi, bakterijami,
• obremenitve z elektrosmogom, sevanji,
• bolezni prebavnega in urinarnega trakta,
• bolečine v sklepih in hrbtenici,
• poškodbe (opekline, zvini, zlomi),
• kronična utrujenost, depresija, stres,
• redukcija telesne teže,
• menopavzalne in druge hormonske težave,
• odvajanje od kajenja,
• glavoboli, migrene,
• podporna terapija tumorjev.

Voda kot nosilka informacij

Kemična formula vode je H2O. Vodna molekula je tako sestavljena iz atoma kisika (O) in dveh atomov vodika (H). Vodikov pol molekule vsebuje en pozitivni električni naboj, medtem ko sta dva kisikova pola negativno nabita. Pri tem nastane en dipol, struktura z lastnostmi malega magneta. Nasprotni poli se privlačijo, enaki se odbijajo. Pri srečanju mnogih vodnih molekul pride do neskončnega števila izmeničnih učinkov med silami privlačnosti in odbijanja. So ti izmenični učinki kaotični ali strukturirani?

Glede na temperaturo okolice je voda bodisi v trdni obliki (sneg, led), v tekoči (tekočine) ali plinasti (vodna para, oblaki). Ledene rože na oknih in snežinke pod mikroskopom kažejo, da ima voda v trdni obliki nešteto možnosti, da tvori kristale. Nobena snežinka ni podobna drugi. A če dve snežinki raziskuje kemik, bo prišel do rezultata, da sta obe snežinki kemično popolnoma identični, ker sta enako sestavljeni samo iz H2O. Na osnovi različnih kristalnih struktur ne more spoznati razlike. Ko se temperatura poviša in se kristali stopijo, se na prvi pogled spremenijo v nestrukturirano tekočino. Nastane kompleksno gibanje molekul, pri čemer se na osnovi neprekinjenih sil privlačnosti in odbijanja lahko tvorijo rahla ali tudi stabilna združenja molekul in oblakov molekul. V strokovnem jeziku govorimo o t. i. klaster strukturi vode.

Domneva se, da te občasno zelo stabilne klaster strukture vsebujejo informacijski vidik, podobno kot kristali pri snežinkah. Tudi elektromagnetna nihanja, ki izhajajo iz te klaster strukture, so tako specifična in individualna kot sama struktura. Zunanja elektromagnetna valovanja spreminjajo določeno klaster strukturo in tako spreminjajo tudi elektromagnetizem vode. Kemik ne bo našel niti ene razlike med dvema kapljicama vode, tudi če bi vsebovali različne informacije. Če bi kemik analiziral zgoščenko Beethovna in zgoščenko Beatlesov, bi ugotovil, da sta kemično popolnoma identični. Vsebine informacij ne more ocenjevati.

 

Voda in telo

V telesu imamo 70 odstotkov vode. Koliko neskončno možnosti imajo naše telo in njegove celice, da sprejemajo elektromagnetne informacije, jih shranijo ali oddajo. Koliko informacij sprejme naše telo vsak dan že samo z uživanjem vode iz napitkov in živil – pozitivnih in negativnih informacij.

Zdravilna voda

Voda različnih izvirov se ne razlikuje samo kemično, po rudninah, ampak tudi zaradi svojih individualnih elektromagnetnih struktur nihanj. Ko stopijo nihanja vode v resonanco z bolezenskimi nihanji telesa, se sprožijo zdravilni impulzi. Posebno učinkoviti izviri so poimenovani blagodejni izviri.

Bioresonanca

Elektromagnetna nihanja različnih substanc ali tudi lastna telesna nihanja lahko z bioresonančno terapevtsko napravo BICOM prenesemo na žive organizme, na tekočine ali čipek. Ti nosilci informacij podaljšajo terapevtski učinek. Bioresonančni terapevt vam ob koncu terapije lahko izroči globule, olja, čipek, ki jih uporabljate po njegovem navodilu.

Potem ko si bo terapevt z izčrpnimi vprašanji, pregledom in energijskim testiranjem ustvaril celovito sliko o vašem zdravstvenem stanju, bo izdelal načrt terapije, v katerega bodo vključeni tudi ugotovljeni alergeni in toksične obremenitve.

Potek terapije

Zdravljenec se udobno namesti v terapevtskem stolu poleg bioresonančnega aparata BICOM. V nekaterih ordinacijah se terapije izvajajo leže na ležalniku.

Na telo se namestijo dovodne in odvodne elektrode, povezane z aparatom BICOM.

Spomnimo se: informacije o nihanju našega telesa se obnašajo kot »normalna« elektromagnetna nihanja in jih lahko zaradi tega vodimo preko kovinskega vodnika (kabla).

Poudarjamo, da v terapevtskih vodnikih ni električnega toka!

Četudi morda občutite rahlo mravljinčenje, gre samo za informacijo o nihanju vašega telesa ali neke substance, ki jo naprava ojača, oslabi, invertira ali kakorkoli drugače spremeni.

Elektrode imajo nalogo, da nihanja telesa iz določenih tkiv ali organov sprejmejo in jih preko kabla privedejo v aparat ali pa spremenjena terapevtska nihanja iz aparata vračajo določenim telesnim tkivom in organom.

Obstajajo ploščate kovinske elektrode za noge, visokosijajne kroglaste elektrode za roke, črne fleksibilne elektrode za neravna telesna območja, majhne elektrode z zaokroženim ali koničastim koncem, elektrode z magnetnim učinkom in brez njega. Vse skupaj predstavlja malo zbirko različnih instrumentov, ki so jih uspešni terapevti kot izredno učinkovite in dobrodošle pripomočke razvijali in testirali več let.

Ko so elektrode nameščene in povezane z bioresonančnim aparatom BICOM, računalniško nastavimo različne terapevtske programe.

Kako lahko aparat BICOM ta fina nihanja telesa meri in kako določa njihove spremembe?

Naprava ne misli. Naprava ničesar ne meri in tudi ničesar ne ve. Ve pa terapevt, ki sestavi program.

Elektromagnetna nihanja telesa ali substance brez merjenja pripeljemo v aparat in jih nato spremenimo glede na programske nastavitve. Aparat lahko primerjate z ogledalom, in sicer lahko ogledalo elektromagnetna nihanja (svetlobo) preprosto vrne, ne da bi jih predhodno spremenilo. Glede na obliko ogledala se lahko »slika« poveča ali pomanjša. Lahko se tudi obrne na glavo (invertirano, kot npr. pri votlem ogledalu). Lahko pa v ogledalu dodamo filter, ki določena nihanja bodisi odstrani bodisi spusti skozi. Od bele svetlobe prepušča rdeči filter samo dolgovalovne rdeče frekvence.

Aparat tudi ne more vedeti, ali je v posameznem primeru potrebno ojačenje, zmanjšanje, invertiranje ali le točno določena posamezna frekvenca. To določi terapevt na osnovi testa in svojih izkušenj.

V primeru alergij se informacija o nihanju alergena največkrat uporablja invertirano in v različnih stopnjah zmanjšano ali ojačano.

Kako lahko substance testiramo in jih uporabljamo za terapijo, če so v steklenih ampulah, torej ne da bi bili z alergenom v neposrednem stiku?

Pri bioresonanci ne testiramo z materialnimi komponentami alergena, kot se to dogaja na primer pri kožnem testu.

Testiramo in zdravimo z nematerialnim elektromagnetnim nihanjem alergena in ta nihanja (kot svetloba) prečkajo steklene stene.

Pred samo terapijo alergije je treba praviloma izvesti skupine terapij, ki naj bi telo najprej energijsko stabilizirali ali pa odstranili nekaj terapevtskih blokad.

To so tako imenovane osnovne terapije, hormonske izravnave, terapije za presnovo, pretok meridianov, terapija timusa, deblokada brazgotin in še druge. Terapevt se bo odločil, katere od teh redhodnih terapij je treba opraviti v posameznem primeru.

Zadnja leta so znanstveniki razvijali različne možnosti bioresonančne terapije BICOM in tako razvili več terapevtskih sistematik. Bioresonančni terapevti, ki se izobražujejo v Inštitutu za bioresonanco in regulativno medicino, tako pridobijo vsa znanja, potrebna za varno in učinkovito izvajanje terapij BICOM. Po kateri sistematiki bo posegel, pa je odvisno od terapevta samega, njegovih izkušenj in področij delovanja.